Femixal sem poskusila kot prehransko dopolnilo v kapsulah za podporo normalnemu delovanju sečil, ker sem imela ponavljajoče se težave z mehurjem in stalno draženje. Najbolj me je motilo pekoče tiščanje in občutek, da moram ves čas na stranišče.
Kapsule sem jemala deset dni, po eno zjutraj po zajtrku in po eno zvečer po večerji. Škatlica je imela deset kapsul, same kapsule pa so bile majhne in gladke, zato jih nisem težko pogoltnila. Prve dni sem si morala nastaviti opomnik, ker zvečer pogosto pozabim na stvari, ki niso nujne, zato sem jih pustila zraven zobne ščetke. To se je pri meni izkazalo za uporaben trik. Zraven sem pila več vode, ker sem iz preteklih izkušenj vedela, da me dehidracija hitro vrne v stare težave.
Kako se je obnesel pri meni
Prva dva dni skoraj nisem čutila nobene razlike. Pekoč občutek pri uriniranju ni izginil in tudi tiščanje se ni čudežno ustavilo. Tretji dan pa sem prvič opazila, da zvečer nisem šla na stranišče trikrat zapored, kot sem to znala prej, ko sem že ležala v postelji. Meni je to pomenilo kar nekaj več spanja.
Okrog petega do šestega dne se je draženje v sečnici začelo umirjati. Ni minilo čez noč, ampak je postalo bolj topo in manj ostro. Opazila sem tudi, da je bil vonj urina manj močan, kar se mi pri takih epizodah pogosto pojavi. Ko sem porabila škatlico, sem se počutila stabilneje. Ne popolnoma zdravo, bolj normalno.
Po koncu sem naredila premor in opazovala, ali se bo stanje spet hitro poslabšalo. Približno en teden po tem se ni poslabšalo, kar sem imela za dober znak. Dva tedna pozneje sem imela en dan rahlo ščipanje, vendar ni šlo v tisto spiralo, ko se vse slabša iz ure v uro. Takrat sem tudi opazila, da mi kapsula na prazen želodec ne sede najbolje. V želodcu sem imela čuden, težek občutek. S hrano je bilo to precej manj izrazito.
Pri meni je bil glavni učinek manjša nuja in manj pogosto uriniranje, predvsem zvečer in ponoči. Tudi pekoč občutek se je umirjal postopoma, ne takoj. Pomagala mi je tudi psihično, ker nisem ves dan razmišljala, kje je najbližje stranišče. To se težko izmeri, a je bilo zelo realno.
Ni pa mi rešila vsega. Če sem imela dan z veliko kave ali sem bila ves dan v oprijetih pajkicah brez premora, sem čutila več draženja, tudi ko sem jo jemala. Pri intimni suhosti nisem opazila ničesar, čeprav sem to naivno malo pričakovala. Pri meni je bil fokus res na sečilih.
Kaj mi ni bilo všeč
- Če sem kapsulo vzela brez hrane, sem imela približno uro težak želodec.
- Enkrat sem imela dan ali dva bolj mehko blato.
- Po zaužitju mi je ostal rahlo sladkast okus v ustih.
- Če je bilo draženje že močno, to ni bil izdelek, ki bi me v enem dnevu postavil na noge.
Motilo me je tudi to, da sem morala biti pri jemanju kar dosledna. Če sem kakšen odmerek pozabila, sem to hitro opazila, ker je rutina pri takih stvareh pomembna. Na ovojnini so bila navodila v angleščini, kar mi ni bilo najbolj všeč, ker raje berem v slovenščini. Pri prehranskem dopolnilu pa imam tudi vedno v glavi vprašanje kakovosti med serijami, česar doma ne morem preveriti.
Iz sestave sem imela zapisano D-manozo 250 mg in izvleček plodu brusnice 72 mg. To se mi je zdelo smiselno, ker sem že prej poznala brusnico v drugih oblikah. Femixal sem doživela kot enostavno podporo, ne kot nekaj, kar bi zdravilo resnejšo težavo.
Če ima nekdo blago do zmerno ponavljajoče se draženje mehurja in želi nekaj, kar gre preprosto v dnevno rutino, bi ga lahko videla kot uporaben poskus. Jaz bi ga izpustila ob visoki vročini, krvi v urinu ali močnih bolečinah v ledvenem delu, ker to zame ni več področje za dopolnilo. Previdna bi bila tudi, če ti D-manoza običajno ne ustreza ali imaš zelo občutljiva prebavila. Pri nosečnosti ali dojenju bi sama prej vprašala zdravnika ali ginekologa.
Če povzamem po svoje: v desetih dneh mi je Femixal opazno zmanjšal tiščanje in pekoč občutek, ni pa čudež in zahteva nekaj discipline pri jemanju ter pitju vode. Z realnimi pričakovanji bi ga še kupila, predvsem takrat, ko se mi začnejo pojavljati prvi znaki draženja.